IFIN, Inštitut za finance
English

Bonitetne informacije

Trendi pri poslovanju v 2011 in pripis bonitetnih ocen za leto 2012

Rast prihodkov in dobička, zadolženost še vedno visoka

Iz agregatne bilance slovenskega gospodarstva za leto 2011 izhaja, da so se čisti prihodki od prodaje glede na leto 2010 povečali za 8,7%. Glavnino povečanja je posledica rasti prodaje na tujih trgih v EU in izven EU (več kot 16% rast). Dobiček iz poslovanja (EBIT) se je v letu 2011 povečal za 4,89% na 2,31 mia EUR, denarni tok iz poslovanja (EBITDA) pa se je povečal za 5,86% na 6,41 mia EUR. Čisti dobiček se je povečal za 32,9% na 457,2 mio EUR, kar pa posledično pomeni še vedno relativno nizko 1,2% donosnost kapitala in to kljub visokemu finančnemu vzvodu.

Če lahko trende na strani izkaza poslovnega izida ocenimo kot pozitivne, pa so bolj zaskrbljujoči trendi na strani agregatne bilance stanja. Glavni problem slovenskih gospodarskih družb je visok finančni vzvod. V letu 2011 se je celotni kapital slovenskih gospodarskih družb povečal za 1,8% na 37,9 mia EUR, kar je bistveno premalo za pomembnejše znižanje visokega finančnega vzvoda. Ta se je celo povečal, saj so se na drugi strani povečale finančne obveznosti, in sicer za 3,3% na 39,1 mia EUR. Povečanje finančnih obveznosti je predvsem posledica povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti. Posledično je delež kapitala v celotnih obveznostih do virov sredstev konec leta 2011 znašal 38,1% oziroma 0,5 odstotne točke manj kot konec leta 2010. Delež kapitala v primerjavi s finančnimi obveznostmi je konec leta 2011 znašal 96,9% in se je v primerjavi s koncem leta 2010 znižal za 1,36 odstotne točke.

Razmerje med neto finančnimi obveznostmi (finančne obveznosti zmanjšane za denarna sredstva) in EBITDA je konec leta 2011 znašalo 5,63 in se je v primerjavi z letom 2010 znižalo za 2,9%. V kolikor pri izračunu neto dolga kot odbitno postavko poleg denarnih sredstev upoštevamo še kratkoročne finančne naložbe, potem razmerje med neto finančnimi obveznostmi in EBITDA znaša 3,20 oziroma 2,0% manj kot konec leta 2010.

Likvidnost gospodarstva ostaja problematična

Kljub povečanju deleža denarnih sredstev v strukturi aktive bilance stanja se je hitri koeficient likvidnosti, ki je izračunan kot razmerje med kratkoročnimi finančnimi naložbami in denarnimi sredstvi na eni strani ter kratkoročnimi obveznostmi in kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami na drugi strani, znižal. Konec leta 2011 je hitri koeficient likvidnosti znašal 0,307 in se je v primerjavi z letom 2010 znižal za 0,27%.

Investicije v obratni kapital in osnova sredstva

Stopnja rasti zalog in terjatev do kupcev je v letu 2011 zaostajala za rastjo čistih prihodkov od prodaje. Investicije v obratni kapital so v letu 2011 znašale 553 mio EUR, posledično se je obratni kapital povečal za 16,3%. Stopnja rasti obratnega kapitala je presegla stopnjo rasti čistih prihodkov od prodaje, tako da se je delež obratnega kapitala v čistih prihodkih od prodaje povečal za 7,0% na 0,053. Opredmetena osnovna sredstva so se povečala za 2,8% na 35,6 mia EUR.

Pripis bonitetnih ocen za leto 2012 - izstopajoči gospodarski sektorji

Tudi v letu 2011 se je v slovenskem gospodarstvu povečalo število insolventnih dogodkov, in sicer nad gospodarskimi družbami za 33%. Prav tako se je za 37% povečalo število osebnih stečajev samostojnih podjetnikov. V letu 2012 ne pričakujemo bistvenega izboljšanja stanja pri pojavnosti plačilne nesposobnosti. V takšnih razmerah je preverjanje bonitetne ocene poslovnih partnerjev še posebej pomembno za zavarovanje terjatev.

Glede na podatke iz računovodskih izkazov za leto 2011 in pripisane bonitetne ocene po modelu S.BON AJPES ocenjujemo, da se bodo tudi v letu 2012 z največjimi težavami v poslovanju soočali poslovni subjekti, ki delujejo v dejavnosti gradbeništva, dejavnosti finančnih storitev, gostinstvu, poslovanju z nepremičninami ter v nekaterih predelovalnih dejavnostih – med njimi negativno izstopajo proizvodnja oblačil, obdelava in predelava lesa, proizvodnja pohištva in nekovinskih izdelkov. V omenjenih dejavnostih se pojavlja nadpovprečno število gospodarskih družb s slabšimi bonitetnimi ocenami, zato tu pričakujemo tudi večjo pojavnost dogodka neplačila.

Po drugi strani po nadpovprečnem deležu dobrih bonitetnih ocen izstopajo gospodarske družbe, ki delujejo v komunalni dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in drugih storitev (med njimi pozitivno izstopajo računalniško programiranje, računovodske in pravne dejavnosti, oskrba stavb in okolice, izobraževanje), dejavnosti javne uprave in socialne varnosti, zdravstvu, socialni varnosti z nastanitvijo in veterinarstvu. Pri gospodarskih družbah, ki kot svojo glavno dejavnost opravljajo eno izmed teh dejavnostih v povprečju pričakujemo nižjo pojavnost plačilne nesposobnosti.

Aktualno


© IFIN, Inštitut za finance