IFIN, Inštitut za finance
English

Bonitetne informacije

Poslovanje podjetij v letu 2012 in pripis bonitetnih ocen S.BON za leto 2013

Rast prihodkov na tujih trgih in padec neto dobička iz poslovanja zaradi slabitev

V letu 2012 je slovensko gospodarstvo zabeležilo 2,7% rast čistih prihodkov od prodaje. Prodaja na domačem trgu je stagnirala, tako da je rast posledica večje prodaje na tujih trgih. Izvoz je tudi v letu 2012 ostal gonila sila rasti slovenskega gospodarstva.

Neto dobiček iz poslovanja (EBIT), izračunan kot razlika med agregatnim dobičkom iz poslovanja in agregatno izgubo iz poslovanja, se je v letu 2012 glede na leto 2011 znižal za 15,0%. Padec dobičkonosnosti iz poslovanja je posledica povečanja nabavne vednosti prodanega blaga in materiala (+6,7%) ter povečanja stroškov storitev (+1,4%) in dela (+1,3%), pomembno pa je na poslabšanje rezultata iz poslovanja vplivalo tudi povečanje prevrednotevalnih poslovnih odhodkov pri osnovnih sredstvih (35,6% povečanje) in obratnih sredstvih (17,2% povečanje). Slabitve so posledica padca vrednosti nepremičnin in odpisov terjatev v postopkih insolventnosti poslovnih partnerjev. Agregatni neto denarni tok iz poslovanja (EBITDA) se je v letu 2012 glede na leto 2011 znižal za 2,3%.

Zadolženost podjetij ostaja visoka

Delež kapitala v celotnih obveznostih do virov sredstev je konec leta 2012 znašal nizkih 38,8% in se je glede na konec leta 2011 dodatno znižal za 0,6 odstotne točke. Neto dolg podjetij, upoštevaje denarna sredstva, se je povečal za 0,1%, če poleg denarnih sredstev kot odbitno postavko upoštevamo še kratkoročne finančne naložbe pa za 0,7%. Razmerje med neto dolgom in denarnim tokom iz poslovanja (EBITDA) se je povečalo za 2,5% do 3% (odvisno od variante izračuna neto dolga) in znaša še vedno visokih 5,5 (neto dolg upoštevaje samo denarna sredstva) oziroma 4,4 (neto dolg upoštevaje denarna sredstva in kratkoročne finančne naložbe).

Manjši delež bančnega financiranja

Težave v slovenskem bančnem sektorju, ki jih zaznamuje visoka izguba, nizka kapitalska ustreznost, omejena likvidnost in s tem povezano krčenje bančne aktive, so se odrazile v znižanju bančnega financiranja podjetij (tako imenovani kreditni krč). Finančne obveznosti podjetij do bank so se v letu 2012 znižale za 5,2%, medtem ko so se celotne finančne obveznosti podjetij znižale samo za 0,4%. Podjetja so se torej vsaj v določenem delu od bančnih virov financiranja preusmerila na alternativne vire dolžniškega financiranja (medpodjetniško financiranje, izdajanje komercialnih dolžniških vrednostnih papirjev).

Slabša likvidnost, znižanje obratnega kapitala in povečanje kratkoročnih dolgov

Likvidnost v gospodarstvu se je v letu 2012 dodatno poslabšala. Delež denarnih sredstev med celotnimi sredstvi se je znižal za 7,1%, za 2,2% se je znižal tudi delež kratkoročnih finančnih naložb v sredstvih. Na drugi strani so se kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev povečale za 2,7%. Hitri koeficient likvidnosti se je znižal za več kot 5% pod 0,3.

Potrebno financiranje poslovnega cikla opredeljeno kot razlika med kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi se je v letu 2012 znižalo za 4,1% predvsem na račun povečanja kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev. Za 1,5% so se znižala kratkoročna sredstva in to kljub 2,7% rasti čistih prihodkov od prodaje kar nakazuje na povečano učinkovitost upravljanja z obratnimi sredstvi.

Podjetja financirajo poslovni cikel z obratnim kapitalom in s kratkoročnimi finančnimi obveznostmi. Obratni kapital izračunan kot razlika med kratkoročnimi sredstvi in AČR ter kratkoročnimi obveznostmi in PČR se je v letu 2012 znižal kar za 37,9%. Večjo vlogo pri financiranju poslovnega cikla so pridobile kratkoročne finančne obveznosti, ki so se povečale za 6,1%, od tega glavnino kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini (+19,3%) in druge kratkoročne finančne obveznosti (+18,2%). Kratkoročne finančne obveznosti do bank so se znižale za 0,5%.

Pripis bonitetnih ocen S.BON za leto 2013

Izstopajoči gospodarski sektorji – oddelki SKD

Glede na to, da so črke SKD široko opredeljene in zajemajo več bolj ali manj različnih poddejavnosti oziroma oddelkov v nadaljevanju navajamo oddelke SKD, ki izstopajo po pripisanih bonitetnih ocenah in trendih.

Po deležu dobrih bonitetnih ocen (SB1 do vključno SB4) izstopata socialno varstvo z nastanitvijo (oddelek 87) in zdravstvo (oddelek 86) z več kot 85% deležem. Sledi ravnanje z odplakami (oddelek 37), pravne in računovodske dejavnosti (oddelek 69) ter veterinarstvo (oddelek 75), kjer je delež dobrih ocen v razponu med 71 in 78%. Med 60 in 70% dobrih ocen je pripisano podjetjem iz dejavnosti zbiranje, prečiščevanje in distribucij vode (oddelek 36), zbiranje in odvoz odpadkov (oddelek 38), dejavnost oskrbe stavb (oddelek 81), računalniško programiranje in svetovanje (oddelek 62) ter dejavnost članskih organizacij (oddelek 94). Pri podjetjih, katerih osnovna dejavnost je ena izmed zgoraj navedenih dejavnosti pričakujemo v povprečju manjšo pojavnost insolventnosti.

Po deležu slabo ocenjenih podjetij (SB8 do SB10) izstopajo dejavnosti proizvodnja drugih vozil in plovil (oddelek 30) in proizvodnja oblačil (oddelek 14) s približno 35% deležem. Sledijo dejavnost zračnega prometa (oddelek 51), dejavnost strežbe jedi in pijač (oddelek 56), dejavnost gradnje stavb (oddelek 41), proizvodnja pohištva (oddelek 31) ter radijska in televizijska dejavnost (oddelek 60), kjer se delež slabo ocenjenih podjetij nahaja v razponu med 25% in 30%. Pri podjetjih, katerih osnovna dejavnost je ena izmed navedenih dejavnosti v povprečju pričakujemo večjo pojavnost insolventnosti.

V kolikor analiziramo spremembe v deležu dobrih in slabih bonitetnih ocen v letu 2012 glede na leto 2011 ugotovimo, da so trendi najbolj pozitivni pri podjetjih v dejavnosti članskih organizacij (oddelek 94), vodnem prometu (oddelek 50), zbiranju, prečiščevanju in distribuciji vode (oddelek 36), ravnanju z odplakami (oddelek 37) ter dejavnostih socialnega varstva in javne uprave.

Izrazito negativni trendi so prisotni v dejavnosti ribištvo in gojenje vodnih organizmov (oddelek 3), proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja (oddelek 17), proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (oddelek 29) ter proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (oddelek 15).

Aktualno


© IFIN, Inštitut za finance