IFIN, Inštitut za finance
English

Bonitetne informacije


Poslovanje gospodarskih družb v letu 2013 in pripis bonitetnih ocen S.BON za leto 2014


Poslovanje gospodarskih družb v letu 2013 je zaznamovala stagnacija čistih prihodkov od prodaje (z rastjo prihodkov na trgih EU) ter odpisi vrednosti in oslabitve (osnovnih sredstev, obratnih sredstev in finančnih naložb), ki so močno znižali čisti dobiček in donosnost kapitala. Povečanje finančnih odhodkov iz odpisov in oslabitve finančnih naložb je preseglo znižanje finančnih odhodkov za obresti zaradi znižanja bančnih obrestnih mer.

Stagnacija prihodkov, večji izvoz na trge EU

Slovenske gospodarske družbe so v letu 2013 realizirale 74,4 mia EUR čistih prihodkov od prodaje ker pomeni 0,18% povečanje glede na leto 2012. Medtem, ko so prihodki na domačem trgu stagnirali, so prihodkih na trgu EU dosegli 7,3% rast, močno, kar za 9,2% pa so se znižali ustvarjeni prihodki na trgih izven EU. Izvoz na trge EU ostaja edina pozitivna komponenta rasti slovenskega gospodarstva.

Odpisi vrednosti poslabšujejo tekoče rezultate

Dobiček iz poslovanja (EBIT) se je kljub rahlem znižanju stroškov blaga, materiala in storitev (-0,5%) zaradi povišanja stroškov dela (+1,7%), predvsem pa zaradi povišanja odpisov vrednosti (+6,0%), glede na leto 2012 znižal za 3,5%. Povprečna EBIT marža je znašala 2,9% in se je znižala za desetinsko odstotne točke. Prevrednotevalni poslovnih odhodki pri osnovnih sredstvih ter odpisi terjatev v okviru številnih insolventnih postopkov so najbolj vplivali na poslabšanje tekočih rezultatov iz poslovanja.

Poleg prevrednotevalnih poslovnih odhodkov na težave v makroekonomskem okolju, ki se odražajo v poslabšanju kvalitete premoženja oziroma znižanju njegove vrednosti, nakazujejo tudi finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb, ki so se povečali za 19,5%.

Padec aktivnih obrestnih mer, zadolženost ostaja visoka in se postopoma znižuje


Pozitivne trende je zaznati pri znižanju zadolženost in padcu odhodkov za obresti. Večje znižanje pasivnih obrestnih mer slovenskih bank v letu 2013 se je odrazilo tudi v znižanju aktivnih obrestnih mer za posojila in s tem v znižanju finančnih odhodkov gospodarskih družb. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti so se znižali za 13,8%, finančni odhodki iz posojil prejetih od bank pa celo za 15,5% pri čemer so se finančne obveznosti do bank v letu 2013 znižale »le« za 6,4%.

Slovensko gospodarstvo ostaja visoko zadolženo, se pa nadaljuje trend razdolževanja. Delež lastniškega kapitala v obveznostih do virov sredstev je konec leta 2013 dosegel 40,0%, kar pomeni izboljšanje za pol odstotne točke. Razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom (D/E) je konec leta 2013 znašalo 91,6%, kar pomeni znižanje za 4,8 odstotne točke glede na leto 2012.

Razmerje med bruto finančnimi obveznostmi in prilagojenim denarnim tokom iz poslovanja (EBITDA) iz katerega so izločeni enkratni in nedenarni učinki znaša 6,6, razmerje med bruto finančnimi obveznostmi od bank in prilagojenim EBITDA pa 4,2, kar pomeni 7,7% znižanje glede na leto 2012. V kolikor od bruto finančnih obveznosti do bank odštejemo denarna sredstva, znaša razmerje med neto finančnimi obveznostmi do bank in prilagojenim EBITDA 3,6, kar pomeni 11,5% znižanje.

Padec čistega dobička in nizka donosnost kapitala

Čisti dobiček poslovnega leta se je v letu 2013 glede na leto 2012 znižal za 49,0%, tako da je donosnost kapitala znašala skromnih 0,8%. Padec čistega dobička je predvsem posledica poslabšanja rezultata iz financiranja, saj so povečani odhodki za odpise in oslabitve finančnih naložb presegli učinke znižanja obrestnih mer na znižanje odhodkov za obresti.


Pripis bonitetnih ocen S.BON za leto 2014

Ocena maksimalne vzdržne zadolženosti

Poleg informacije o pripisani bonitetni oceni po modelu S.BON AJPES je kot novost na obrazcih S.BON (in kot sestavni del spletne bonitetne informacije eS.BON) na voljo tudi ocena maksimalne vzdržne zadolženosti poslovnega subjekta. Ocenjena maksimalna vzdržna zadolženost dopolnjuje informacijo o bonitetni oceni. Bonitetna ocena je pripisana na podlagi ocenjene verjetnosti za nastop dogodka neplačila, ne daje pa informacije o razredu velikosti ocenjevanega poslovnega subjekta. Informacijo s tega vidika dopolnjuje ocenjena maksimalna vzdržna zadolženost, ki je absolutno izražena in odraža finančno moč poslovnega subjekta.

Izstopajoči gospodarski sektorji in oddelki SKD

Po deležu dobrih bonitetnih ocen (ocene od SB1 do vključno SB4) izstopajo gospodarske družbe, ki imajo kot glavno dejavnost poslovanja opredeljeno dejavnost javne uprave in obrambe ter dejavnost obvezne socialne varnosti (črka O, oddelek 84) z 90,0% deležem. Sledijo gospodarske družbe z dejavnostjo zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov (oddelek 65) ter pravne in računovodske dejavnosti (oddelek 69) s približno 80% deležem dobrih ocen. S približno 70% deležem dobrih bonitetnih ocen sledijo dejavnosti proizvodnje farmacevtskih surovin (oddelek 21), druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (oddelek 32), zdravstvo in socialno varstvo (črka Q, oddelek 86 in 87), računalniško programiranje in svetovanje (oddelek 72), veterinarstvo (oddelek 75) ter dejavnost urejanje stavb in okolice (oddelek 81). Pri gospodarskih družbah, katerih osnovna dejavnost je ena izmed zgoraj navedenih dejavnosti pričakujemo bistveno manjšo pojavnost insolventnosti kot to velja za povprečje slovenskega gospodarstva.

Po deležu slabo ocenjenih gospodarskih družb (ocene od vključno SB8 do SB10) izstopajo dejavnosti proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (oddelek 15), dejavnost proizvodnje oblačil (oddelek 14) in dejavnost proizvodnja pohištva (oddelek 31). Delež slabih ocen pri omenjenih dejavnostih se giblje v razponu med 55% in 45%. Sledi proizvodnja drugih vozil in plovil (oddelek 30) in proizvodnja tekstilij (oddelek 13) s približno 40% deležem slabih ocen. Približno 35% delež slabih bonitetnih ocen je pripisano gospodarskim družbam, katerih glavna dejavnost je dejavnost rudarstva (črka B) ter gospodarskim družbam, katerih glavno dejavnost predstavlja vodni promet (oddelek 50). Približno 30% delež slabih bonitetnih ocen je pripisan gospodarskim družbam, ki se ukvarjajo z dejavnostmi gradnja stavb (oddelek 41), zračni promet (oddelek 51), skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti (oddelek 52) ter obdelava in predelava lesa (oddelek 16). Pri gospodarskih družbah, katerih osnovna dejavnost je ena izmed zgoraj navedenih dejavnosti pričakujemo bistveno večjo pojavnost insolventnosti kot to velja za povprečje slovenskega gospodarstva.

Aktualno


© IFIN, Inštitut za finance