IFIN, Inštitut za finance
English

Bonitetne informacije


Poslovanje gospodarskih družb v letu 2015 in pripis bonitetnih ocen S.BON za leto 2016

V letu 2015 so se nadaljevali pozitivni trendi pri poslovanju gospodarskih družb iz preteklih let. Tudi v letu 2015 je bil generator povečanja rasti čistih prihodkov od prodaje izvoz na trg EU. Pomembno se je povečala čista dobičkonosnost, in sicer tako na račun boljšega rezultata iz poslovanja (EBIT), predvsem pa na račun bistvenega izboljšanja rezultata iz financiranja. Na rezultat iz financiranja so pozitivno vplivale ugodne razmere na finančnih trgih, nizke obrestne mere za finančne obveznosti ter nadaljevanje trenda razdolževanja slovenskega gospodarstva. Čista donosnost lastniškega kapitala se je pomembno okrepila, a še vedno zaostaja za stroški lastniškega kapitala.

Rasti prihodkov na krilih rasti na trgu EU

Čisti prihodki od prodaje gospodarskih družb so se v letu 2015 povečali za 4,1%, k rasti prihodkov je podobno kot v preteklih letih največ prispeval izvoz na trg EU. Dinamika rasti prihodkov od prodaje na trg EU se je sicer nekoliko umirila, a je znašala še vedno visokih 10,0%. Rast čistih prihodkov od prodaje na domačem trgu in na trgu izven EU je bila pozitivna, a bistveno bolj umirjena (+1,8% oziroma +2,1%).

Nižji stroški energije, višji stroški dela

Skupni stroški blaga materiala in storitev so se v letu 2015 povišali po enaki stopnji (+4,1%) kot čisti prihodki od prodaje. Tudi v letu 2015 se je nadaljeval trend zniževanja stroškov energije zaradi padca cen energentov. Relativno je za rastjo čistih prihodkov od prodaje zaostajala tudi rast s cenami energentov povezanih stroškov transportnih storitev. Stroški dela so s 5,4% povečanjem presegli rast čistih prihodkov od prodaje – podobne trende je bilo zaznati že v letu 2014 - kar kaže na dejstvo, da se boljše poslovanje gospodarskih družb odraža tudi v višjih plačah.

Manj odpisov pri obratnih sredstvih, več pri osnovnih sredstvih

Če je bilo v letu 2014 mogoče zaznati veliko povečanje prevrednotevalnih poslovnih odhodkov pri obratnih sredstvih (predvsem pri odpisih terjatev), so se ti v letu 2015 bistveno zmanjšali (-22,1%). Je pa na drugi strani prišlo do velikega povečanja prevrednotovalnih poslovnih odhodkov pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih, in sicer za 51,2% oziroma za visokih 277,0 mio EUR, kar je vsaj v delu verjetno posledica prilagajanja knjigovodskih vrednosti nepremičnin razmeram oziroma cenam na po krizi ponovno stabiliziranem trgu nepremičnin.

Povečanje dobička iz poslovanja in EBIT marže

Pozitivni trendi pri prihodkih od prodaje so se kljub višjim stroškom dela (+5,4%) in povečanju prevrednotevalnih poslovnih odhodkov pri osnovnih sredstvih (+51,2%) odrazili tudi v povečanju dobička iz poslovanja (EBIT) za 9,0%, tako da je EBIT marža znašala 3,56%. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) izračunan kot EBIT povečan za odpise vrednosti se je povečal za 6,5%, EBITDA marža je znašala 9,3%.

Ugodne razmere na finančnih trgih izboljšale rezultat iz financiranja

V letu 2015 se je nadaljeval trend zniževanja finančnih odhodkov iz finančnih obveznosti (-8,1%), kar je posledica tako znižanja finančnih odhodkov za obresti ( 18,3%) kot tudi znižanja finančnih odhodkov iz oslabitve in odpisov finančnih naložb (-43,7%). Ugodne razmere na finančnih trgih in nizke obrestne mere so pomembno prispevale k izboljšanju rezultata iz financiranja, ki se je glede na leto 2014 izboljšal za visokih 741,0 mio EUR in pomembno prispeval k izboljšanju čiste dobičkonosnosti.

Nadaljevanje trenda razdolževanja

V letu 2015 se je podobno kot v preteklih letih nadaljeval trend razdolževanja slovenskega gospodarstva. Izkazane finančne obveznosti so se nominalno znižale za 2,1 mia EUR, kar predstavlja 28,8% ustvarjenega denarnega toka iz poslovanja (EBITDA). Delež lastniškega kapitala v obveznostih do virov sredstev je konec leta 2015 dosegel 44,8%, razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom (D/E) pa 70,7%. K povečanju kapitala so prispevale tudi dokapitalizacije podjetij v denarju ali s stvarnimi vložki (konverzije terjatev) – osnovni kapital se je povečal za 5,8% oziroma za 895,1 mio EUR.

Razmerje med bruto finančnimi obveznostmi in denarnim tokom iz poslovanja (EBITDA) je konec leta 2015 znašalo 3,9 in je po večletnem obdobju prezadolženosti slovenskega gospodarstva oziroma prvič po nastopu finančne krize padlo pod 4-kratnik. V kolikor od bruto finančnih obveznosti odštejemo denarna sredstva, je razmerje med neto finančnimi obveznostmi in EBITDA znašalo 3,3, kar pomeni 15,8% znižanje glede na konec leta 2014.

Veliko povečanje čistega dobička in ROE

Čisti dobiček poslovnega leta se je v letu 2015 glede na leto 2014 povišal za 95,4%. Povečanje čistega dobička je predvsem posledica bistvenega izboljšanja rezultata iz financiranja in zmernega povečanja dobička iz poslovanja (EBIT). Donosnost lastniškega kapitala je v letu 2015 znašala 4,4%, kar predstavlja pomembno izboljšanje glede na leto 2014, vendar ta še vedno zaostaja za zahtevano donosnostjo (stroški) lastniškega kapitala.


Pripis bonitetnih ocen S.BON za leto 2016

Pozitivni trendi pri poslovanju, ki so se odrazili v znižanju verjetnosti za nastop dogodka neplačila v letu 2016, so najbolj intenzivno zaznani v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (črka N). Sledijo druge dejavnosti (črka S), finančna in zavarovalniška dejavnost (črka K), poslovanje z nepremičninami (črka L), ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (črka J) z zmernim, a nadpovprečnim izboljšanjem poslovanja.

Izrazito negativni trendi pri poslovanju, ki so se odrazili v velikem povečanju verjetnosti za nastop dogodka neplačila v letu 2016, so zaznani v dejavnosti rudarstvo (črka B) ter v dejavnosti javne uprave in obrambe, dejavnosti obvezne socialne varnosti (črka O). Sledi dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (črka E). Manj intenzivni, a še vedno nadpovprečno negativni trendi, so zanani v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (črka D).

Izstopajoči gospodarski sektorji in oddelki SKD

Po deležu dobrih bonitetnih ocen (ocene od SB1 do vključno SB4) izstopajo gospodarske družbe, ki imajo kot glavno dejavnost poslovanja opredeljeno dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje (oddelek 70) z 79% deležem. S približno 75% deležem sledijo gospodarske družbe, ki delujejo v okviru oddelka pomožnih dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve (oddelek 66) ter v okviru oddelka socialnega varstva z nastanitvijo (oddelek 87). Z deležem dobrih bonitetnih ocen na intervalu med 65 in 75% sledijo gospodarske družbe z dejavnostjo socialno varstvo brez nastanitve (oddelek 88), druge informacijske dejavnosti (oddelek 63), pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti (oddelek 82), dejavnost oskrbe stavb in okolice (oddelek 81) in dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti (oddelek 79). S približno 60% deležem dobrih bonitetnih ocen sledijo znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost (oddelek 72) in dejavnost finančnih storitev razen zavarovalništva in pokojninskih skladov (oddelek 64). Pri gospodarskih družbah, katerih osnovna dejavnost je ena izmed zgoraj navedenih dejavnosti, pričakujemo v letu 2016 bistveno manjšo pojavnost insolventnosti kot to velja za povprečje slovenskega gospodarstva.

Po deležu slabo ocenjenih gospodarskih družb (ocene od vključno SB8 do SB10) izstopa dejavnost obdelava in predelava lesa (oddelek 16) s približno 65% deležem slabo ocenjenih družb. Sledijo dejavnosti skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti (oddelek 52), storitve za rudarstvo (oddelek 09), proizvodnja oblačil (oddelek 14), proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (oddelek 15) ter tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (oddelek 18) z deležem slabo ocenjenih družb na intervalu med 50 in 40%. Delež slabih bonitetnih ocen na intervalu med 40 in 30% je pripisan gospodarskim družbam v dejavnostih druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (oddelek 32), proizvodnja pohištva (oddelek 31), zračni promet (oddelek 51), proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja (oddelek 17), proizvodnja kovin (oddelek 24) ter gradnja inženirskih objektov (oddelek 42). Pri gospodarskih družbah, katerih osnovna dejavnost je ena izmed zgoraj navedenih dejavnosti, pričakujemo v letu 2016 bistveno večjo pojavnost insolventnosti kot to velja za povprečje slovenskega gospodarstva.

Aktualno


© IFIN, Inštitut za finance